PREGLED ARHITEKTURNIH SLOGOV

0
1022
ogledov
Primer megalitske konstrukcije: Stonhenge.
Primer megalitske konstrukcije: Stonhenge.

Že sprehod po kateri od zavitih ulic v srednjeveškem mestu, ali vožnja skozi majhno podeželsko naselje, nam razkrivata, kako zelo različne so lahko stavbe, v katerih živimo, delamo, počitnikujemo oziroma jih uporabljamo v druge namene. Arhitekturni elementi, kot so velikost oken, stil vrat, poslikave fasade ali oblika strehe, nam ponujajo številne informacije o zgradbah, ki nas obkrožajo. Tako nam lahko razkrijejo kdaj je stavba nastala, kdo je njen arhitekt ali kateremu arhitekturnemu slogu pripada.

Vse od prvih umetno postavljenih struktur, ki jih je človek prvič postavil pred več tisočletji, so se razvijale različne strukture, bivališča, obredni in cerkveni objekti ter druge zgradbe, ki so služile najrazličnejšim namenom. Skozi čas so narodi razvili svoje posebne arhitekturne sloge in zasnovo zgradb prepustili najrazličnejšim arhitektom. Na splošno pa lahko v zgodovini arhitekture govorimo o spodnjih arhitekturnih slogih.

Göbekli Tepe; avtor slike: Teomancimit

Arhitektura v prazgodovini

Začetek arhitekture lahko povežemo s pojavom prvih umetno postavljenih struktur. Na večini ozemlja današnje Evrope so prve strukture nastajale v času kovinskih dob, iz katerih izhajajo različni megaliti in megalitske strukture, med katerimi je še vedno najbolj znan angleški Stonehenge, ki izvira iz obdobja okoli 2000 let pred našim štetjem.

V drugih delih sveta so se prvi objekti pojavljali že več tisočletji pred našim štetjem. Posebno znan je Göbekli Tepe, tempelj v Turčiji, ki naj bi izviral celo iz 10 tisočletja pred našim štetjem.

Egipčanske piramide

Arhitektura v času starega veka

V enakem obdobju, v katerem so prebivalci današnje Evrope postavljali prve megalitske strukture, so na ozemlju med Sredozemskim morjem in današnjim Pakistanom nastajale prve civilizacije. Prebivalci Mezopotamije, Egipta, Malte, Kikladskih otokov, Krete in Miken so ustvarjali prva urbana in kulturna središča, gradili prve palače in med značilne arhitekturne elemente vključevali najrazličnejše stebre.

Pred vstopom v prvo tisočletje našega štetja so se pojavile še antične kulture. Med temi je potrebno posebno pozornost nameniti arhitekturi starih Grkov, Arhajcev, Etruščanov in nedvomno tudi Rimljanov.

Hagia Sophia kot primer arhitekture srednjega veka
Hagia Sophia; avtor slike: Arild Vågen

Arhitektura srednjega veka

V prvih stoletjih našega štetja je krščanstvo postalo uradna vera v Rimskem imperiju, kar je močno vplivalo na arhitekturo takratnega obdobja. Začelo se je obdobje Starokrščanske arhitekture, ki so ga zaznamovale številne religiozne stavbe in drugi verski objekti.

Izredno uspešno rimsko cesarstvo se je moralo v začetku 4. stoletja našega štetja spopasti s prvimi delitvami, ki so vplivale tudi na arhitekturo. Začelo se je obdobje Bizantinske umetnosti, ki je že napovedalo prva raznolika oblikovanja posameznih slogov, glede na lokacijo njihovega pojavljanja.

V naslednjih stoletjih sta sledila dva izredno razširjena arhitekturna sloga: romanika in gotika. Kljub nekaterim osnovnim arhitekturnim lastnostim je bila za oba sloga značilna velika raznolikost, ki je bila odvisna od države ali celo regije, v kateri sta se pojavljala. Do danes se je ohranilo kar nekaj raznolikih in čudovitih primerkov romanske in gotske arhitekture, ki pričajo o lastnostih sloga v različnih predelih sveta.

Prešernov trg
Prešernov trg; avtor slike: Mihael Grmek

Arhitektura v času novega veka

Z nastopom novega veka so temačne gotske arhitekture elemente spodrinile zapeljive linije renesanse, ki je svoj vrhunec doživela v Italiji. Značilna skladnost in ponovna oživitev antičnih motivov, sta v svet arhitekture zapisala številne arhitekte, katerih dela so občudovana in preučevana še danes.

Renesančni arhitekturi, v katero so se pogosto odele vse stavbe mesta, je sledil nastop baroka in rokokoja, umetnostih slogov, ki sta bila rezervirana za palače, cerkve in premožnejše zgradbe. V številnih barvah, bogatih poslikavah in pozlačenih elementih so zasijali predvsem baročni cerkveni objekti, medtem ko je mogoče v rokokoju že zaznati postopno umirjanje in odmik k skromnejšim barvnim shemam.

Devetnajsto stoletje je s sabo prineslo prvi znak pomembnih industrijskih in političnih sprememb. Če je bilo v prejšnjih stoletjih v ospredju plemstvo in premožnejši sloji, se sedaj vse več pozornosti namenja običajnemu, vsakdanjemu življenju in hkrati tudi preučevanju zgodovine. Arhitekti so svoj navdih pogosto iskali v zgodovinskih arhitekturnih slogih.

Ob vse pogostejši uporabi in odkrivanju novih gradbenih materialov se arhitektom odpirajo tudi nove možnosti oblikovanja zgradb. V času impresionizma in kasnejše secesije se pojavi tako imenovana inženirska arhitektura, vse pogosteje se gradijo nebotičniki in spreminja urbanistična zasnova mest.

Velik prelom v zgodovini arhitekture sledi v oziroma po 1. in 2. svetovni vojni. Številna mesta, ki so bila v vojnah v veliki meri uničena, so bila deležna obsežnih obnov ali celo povsem nove urbanistične zasnove. S časom so se oblikovali posebni arhitekturni slogi, na katera so pomembno vplivali arhitekti in urbanisti, ki so delovali v posameznih mestih.

Vas zanima več o zgodovini arhitekture? Svetujemo vam naslednje knjige in naročilo na naše e-novice!

Prijava-na-novice

KOMENTIRAJTE