JE LEON BATTISTA ALBERTI RES ZAČETNIK RENESANSE?

0
383
ogledov
Leon Battista Alberti

Eno izmed velikih imen renesanse je Leon Battista Alberti (1404-1472). Podobno kot številni drugi umetniki iz tistega časa, se je v zgodovino zapisal kot izjemni slikar, kipar in arhitekt, pa tudi kot filozof, jezikoslovec, muzikolog, matematik, dramatik in še bi lahko naštevali. Za številne zgodovinarje je Alberti celo začetnik renesanse.

Vsestranski učenec in ljubitelj arhitekture starega Rima

Leon Battista Alberti je imel v svoji mladosti veliko srečo. Kljub temu, da ni bil zakonski otrok, ga je njegov premožni oče priznal kot svojega in ga vzel pod svoje okrilje, kar je mlademu radovednežu omogočilo odlično šolanje in spoznavanje s številnimi temami, ki so ga navduševale.

Njegovo profesionalno kariero je začrtal naporen študij prava, ob katerem se je mladi Alberti sproščal z reševanjem matematičnih nalog. Po končanem študiju je dobil službo na dvoru papeža Evgena IV. v Rimu. To je bilo zanj pomembno obdobje, saj je dobil priložnost, da je v miru preučeval stare rimske ruševine in arhitekturne značilnosti.

Vendar pa v pravu ni vztrajal dolgo. Njegov um so bolj privlačile druge tematike. Pravzaprav bi bilo ob njegovih številnih uspehih morda bolj prav trditi, da je bilo v resnici samo pravo tisto, kar ga zares ni zanimalo. Vsestranski Alberti je namreč brez večjih težav osvojil tako matematične vede, kot tudi različne vrste umetnosti, izstopal pa naj bi tudi po svojih fizičnih sposobnostih.

Arhitekt predvsem na papirju

Odskočna deska v njegovo arhitekturno kariero predstavlja oblikovanje slavoloka za podporo kipa konja, ki ga je oblikoval na željo Leonella d`Este, leta 1438. Devet let kasneje je že prejel častno mesto uradnega arhitekturnega svetovalca papeža Nikolaja V.

Med njegova najbolj znana arhitekturna dela sodijo pročelje palače Rucellai, kapela Tempio Malatestiano, del fasade dominikanske cerkve Santa Maria Novella ter Bazilika sv. Andreja v Mantovi. Verjetno ste opazili, da spisek ni pretirano dolg.

Santa Maria Novella
Santa Maria Novella, delo arhitekta Albertija

Razlog leži v zanimivi lastnosti velikega uma: Alberti namreč slovi po svojem velikem interesu za preučevanje in načrtovanje ter precej manjšem interesu za dejansko dokončanje projektov. Njegovo dediščino tako predstavlja veliko število načrtov in idejnih zasnov, ki pa v realnosti niso bili nikoli realizirani ali dokončani. Številni načrti in skice so se čez čas izgubile, so se pa na srečo ohranila njegova pisna dela o arhitekturi.

Alberti kot Florentinski Vitruvius in oče kriptografije

De Re Aedificatoria
De Re Aedificatoria

Ravno njegova pisna dela so pustila največji pečat. V arhitekturi najbolj izstopa literarno delo »Deset knjig o arhitekturi« (De re aedificatoria), ki jo je Alberti napisal po vzorcu svojega velikega vzornika Vitruviusa, ki je v prvem stoletju pred našim štetjem izdal knjižno zbirko »O arhitekturi«. Zaradi tega dela se je renesančnega umetnika prijel vzdevek Florentinski Vitruvius, zbirka pa je postala Biblija renesančne arhitekture.

Še en zanimiv vidik umetnikovega življenja je njegovo zanimanje za kriptografijo. Izumil je namreč tudi tako imenovano Albertijevo šifro, ki naj bi bila prva polialfabetska zamenjalna šifra, pripisuje pa se mu tudi izum šifrirne kocke. Zaradi teh izumov ga je zgodovinar David Kahn poimenoval za »očeta zahodne kriptografije«.

Pomembno je tudi razumevanje drugih umetnikov

V kasnejših letih svoje kariere je Leon Battista Alberti pustil pečat tudi v takratnem razumevanju urbanizma. Začetnik renesanse se je že zavedal, da lahko okolica zgradbe močno vpliva na njen pomen in dojemanje. Največ sledi o njegovem razumevanju urbanizma je vidnih v kraju Pienza v Toskani, rojstnem kraju papeža Pija II, ki je bil deležen prenove, pri kateri je Alberti sodeloval kot uradni svetovalec.

Trg v kraju Pienza
Trg v kraju Pienza, pri obnovi katerega je sodelov Alberti

Za konec gre omeniti še njegov odnos z drugim nezamenljivih renesančnim umetnikom – Filippo Brunelleschijem. Čeprav sta imela arhitekta pogosto zelo različni mnenji in sta slovela po povsem drugačni uporabi rimskih elementov v svojih delih, je Alberti leta 1435 svojo knjigo o perspektivi »De Pictura« oziroma »Della pittura« posvetil ravno Brunelleschiju.

Leon Battista Alberti, umetnik iz Genove, začetnik renesanse, Florentinski Vitruvius, oče kriptografije ali kakorkoli drugače bi ga že lahko imenovali, je pustil velik pečat. Tudi zaradi njegovega velikega čuta za razumevanju drugih umetnikov in njihovih del.

KOMENTIRAJTE