SKRIVNOSTNI TEMPELJ GÖBEKLI TEPE

0
489
ogledov
Göbekli_Tepe

Majhen predel v bližini kraja Sanliurfa v jugovzhodni Turčiji je na glavo postavil vse, kar smo vedeli oziroma kar smo mislili da vemo, o začetkih arhitekture. Čeprav je težko govoriti o dejanskem začetku arhitekture, bi lahko arheološko najdišče Göbekli Tepe predstavljajo najstarejši tempelj na svetu in izredno pomemben arheološki mejnik.

Prva odkritja in skrivnosti

Pojdimo lepo od začetka. Arheološko najdišče Göbekli Tepe ne sodi med eno izmed najnovejših odkritji. Pravzaprav je bilo prvič odkrito že leta 1963, a je takrat obveljalo prepričanje, da gre za srednjeveško pokopališče. Okoli trideset let kasneje je o tej ugotovitvi podvomil Klaus Schmidt ter začel lastno arheološko ekspedicijo. Ta je kmalu obrodila sledove – razkriti so bili prvi stebri.

Odkritje velikih stebrov samo po sebi ni bilo nič presenetljivega. Po celem svetu imamo številne megalitske strukture, ki jih sestavljajo ogromni stebri. Pravzaprav lahko stebre najdemo tudi v neposredni bližini najdišča Göbekli Tepe. Presenečenja so sledila ob prvem datiranju stebrov in nadaljnjih izkopavanjih.

Göbekli Tepe
Stebri v nahajališču Göbekli Tepe; Wikimedia Commons

Najstarejši tempelj na svetu

Datiranje je velike stebre uvrstilo v čas med 11.000 in 9.000 let pred našim štetjem (kar je okoli 6.000 let pred časom Stonehenga). Starost je posebno presenetljiva saj na glavo postavlja splošno sprejete teorije o življenju naših prednikov. Strokovnjaki so bili namreč vedno prepričani, da so prvi ljudje najprej zgradili svoja bivališča oziroma skupnosti ter se nato posvetili gradnji obrednih templjev in svetišč.

Vendar pa v času 11.000 let pred našim štetjem naši predniki še niso prebivali v stalnih bivališčih. Prav tako še niso poznali naprednega orodja, pisave in kmetovanja ter niso živeli v naprednih hierarhičnih skupnostih. Kako jim je torej uspelo kamne, ki so bili visoki tudi po 20 metrov in so tehtali več ton, prenesti na kraj Göbekli Tepe, ki je od prvega kamnoloma oddaljen vsaj pol kilometra? Kako jim je uspelo kamne okrasiti z neverjetno realističnimi gravurami in čudovitimi vzorci?

Göbekli Tepe skozi čas

Danes si je težko predstavljati, kako neverjeten je pravzaprav prazgodovinski tempelj. Gre namreč za res ogromno strukturo, ki leži na manjši vzpetini iz katere se odpira pogled na obsežno ravnico. Nekoč bi na njej mrgolelo najrazličnejših živali, ki so jih takratni prebivalci očitno zelo uspešno plenili. O lovu priča več kot 10.000 delcev živalskih kosti, ki so bili odkriti med velikanskimi stebri tega prazgodovinskega svetišča.

Göbekli Tepe
Okolica nahajališča Göbekli Tepe; Wikipedia Commons

Naši predniki so se najverjetneje redno srečevali v templju, sestavljenem iz velikanskih stebrov. Ti so razporejeni v krogih, med katerimi največji premer meri skoraj en kilometer. V sredini se nahajajo najvišji stebri, katerih oblika spominja na črko T in kateri so visoki celo več kot 20 metrov.

Presenetljiv je podatek, da se pod odkritimi stebri nahajajo drugi stebri. In pod temi spet drugi. Raziskovalci sklepajo, da so takratni graditelji stebre po določenem času uporabe zasuli in nadomestili z drugimi stebri. Morda so verjeli, da svetišče po določenem času izgubi svojo moč.

Namesto odgovorov še več skrivnosti

Najdišče Göbekli Tepe kljub obsežnim izkopavanjem še vedno povzroča sive lase raziskovalcem. Namesto odgovorov se namreč pojavljajo nove in nove skrivnosti. Še vedno namreč ni znano, kdo je tempelj pravzaprav zgradil. Neznana obstaja tudi tehnika, s katero so bile v kamne vrezane podobe, ki prikazujejo lisice, leve, škorpijone, mrhovinarje in številne druge simbole, posebno če upoštevamo prepričanje, da takrat še niso uporabljali orodja.

Göbekli Tepe
Vzorec na stebru; Wikimedia Commons

Tudi sam namen templja je zavit v tančico skrivnosti. Do sedaj so izkopavanja razkrila sledi nekaterih lokalnih živali (jelenov, gazel, prašičev in gosi), ki naj bi bile tukaj skuhane oziroma na drugačne načine pripravljene za vernike, ki so (predvidoma) v tempelj priromali od daleč. Na podlagi teh dokazov so arheologi zaključili, da je šlo najverjetneje za obredno središče ter da bodo v globjih plasteh najdena človeška grobišča. Začetek leta 2017 pa je prinesel nova odkritja, ki pričajo o tem, da bi lahko svetišče pripadalo do sedaj še neznanemu kultu.

Zanimivi so tudi dokazi, ki pričajo o tem, da so postajali graditelji pri svojem delu vse slabši. Sprva so bili krogi pravilni, stebri večji in bolj dodelani, tako s tehničnega kot umetniškega vidika. Kasneje so postajali manjši, bolj preprosti in je bilo v njih vloženega vse manj truda. Okoli leta 8.000 pred našim štetjem je bilo svetišče dokončno opuščeno in zakopano z ostanki živalskih kosti in drugim materialom, ki je bil prinesen iz različnih oddaljenih krajev.

Brez dvoma bo Göbekli Tepe prinesel še kar nekaj zanimivih odkritji, ki bodo morda za vedno spremenila naše razumevanje arhitekture in zgodovine.

KOMENTIRAJTE