KAJ SKRIVA ZNAMENITI STONEHENGE?

0
624
ogledov
Stonehenge Anglija
Znamenita megalitska struktura je tudi Stonehenge.

Znameniti Stonehenge je zagotovo ena izmed bolj skrivnostnih arhitekturnih posebnosti našega sveta. Velikanski kamni, razporejeni v nenavadne vzorce znotraj ogromnega kroga, že dolga leta burijo domišljijo arheologov, znanstvenikov, zgodovinarjev in tudi ljubiteljev nadnaravnega. In čeprav je bilo do danes opravljenih že ogromno raziskav, so nekatera vprašanja, ki obkrožajo Stonehenge še vedno odprta.

Prazgodovinski megaliti v Angliji

Stonehenge je ogromno prahu dvigoval predvsem v prejšnjih desetletjih, saj je dolgo veljal za najstarejšo megalitsko strukturo in brez dvoma tudi za strukturo, ki jo je bilo izredno težko pojasniti. Še danes ogromne kamne obkrožajo številne skrivnosti in uganke, med njimi tudi to, kdo, kaj, kako in zakaj je strukturo pravzaprav postavil.

Do danes so sicer znanstveniki opravili precej raziskav, ki so jim ponudile odgovore na nekatera vprašanja, a večji del zgodbe Stonehengea ostaja precej skrivnosten. V nadaljevanju si preberite nekaj najbolj zanimivih informacij o gradnji megalitske strukture, o zanimivi okolici kraja ter o nepojasnjenih vprašanjih. Na spletni strani History si lahko ogledate dva kratka angleška videa, ki vas bosta popeljala v notranjost Stonehengea.

Kako so gradili Stonehenge?

Že sama gradnja tega megalitskega spomenika je izredno nenavadna. Arheologi so ugotovili, da lahko gradnjo razdelimo na več faz, v katerih so nastajali posamezni elementi megalitske strukture. Prva faza gradnje izhaja iz časa okoli 3.100 pred našim štetjem. V tem času je nastal manjši nasip in okroglo obzidje s premerom stodesetih metrov. Zanimivo je, da so v tej gradbeni fazi graditelji uporabili kosti živali, ki so precej starejše od časa gradnje – to pomeni, da so morali kosti določen čas hraniti, očitno prav v ta namen.

Stonehenge v prvi gradbeni fazi
Stonehenge v prvi gradbeni fazi; Wikimedia Commons

Okoli stoletja kasneje je nastopila druga gradbena faza. V tem času je bil v notranjosti obstoječega kroga najverjetneje postavljen lesen objekt, ki pa se ni ohranil do danes. Njegov namen danes ni znan, a mnogi raziskovalci menijo, da je šlo za ogromen krematorij (in s tem tudi najstarejši krematorij na Britanskem otočju).

Tretja in četrta faza, ki sta nastopili v času okoli 2.600 – 2.400 let pr.n.št. veljata za najbolj zanimivi. V tej fazi so bili namreč postavljeni največji kamni, ki so se delno ohranili do danes. Glede na sledi v zemlji raziskovalci domnevajo, da je bilo predvideno, da bo v krogu stalo 80 ogromnih megalitov, skupaj s 30. ogromnimi kamnitimi spomeniki iz drugega materiala.

Končna zasnova Stonehenge
Končna zasnova Stonehengea; Wikimedia Commons

Skrivnosti ogromnih kamnov

Še danes ni znano, kdo je pravzaprav zgradil Stonehenge in s kakšnim namenom. Prav tako številna vprašanja obdajajo ogromne kamne, ki so jih takratni graditelji očitno »prinesli« iz okoli 240 kilometrov oddaljenega kamnoloma v kraju Pembrokeshire v Walesu (v tretji fazi gradnje) oziroma iz okoli 40 kilometrov oddaljenega kamnoloma (v četrti fazi gradnje).

Kako je uspelo (predvidoma) primitivni civilizaciji, brez razvite pisave in hierarhično strukturirane družbe, več ton težke kamne spraviti iz tako oddaljenih kamnolomov na mesto gradnje, je le ena od nerazumljivih skrivnosti. Kamni so bili poleg tega med seboj spojeni z (za takratni čas) izredno naprednim sistemom, poleg tega so bili precej obdelani, pri čemer so očitno največ pozornosti namenili kamnom na severovzhodni strani Stonehengea.

Več informacij o gradnji je zapisanih na tej spletni strani.

Impresivna tudi okolica

Številni, ki obiščejo Stonehenge, so presenečeni ko opazijo, da je ta kamnita struktura pravzaprav ena izmed številnih posebnosti predela v bližini krajev Amesbury in Salisbury, kjer se nahaja. V bližini namreč lahko najdemo še Marden Henge, nenavadni izvir Blick Mead, v kraju Avebury  pa je obiskovalcem vidna cela zbirka zanimivih ostankov iz prazgodovinskega obdobja.

Megalitski krog Avebury
Megalitski krog v kraju Avebury; Wikimedia Commons

Pravi namen ostaja neznan

Kaj vse se je dogajalo na tem območju Anglije pred štirimi tisočletji je še vedno glavno vprašanje številnih znanstvenikov. Do danes so odkrili številna grobišča, v katerih je presenetljivo veliko človeških trupel, ki so nameščena v posebno pozicijo (z glavo proti severu), pa tudi številni ostanki živalskih kosti, glinenih posod in prazgodovinskih orodji.

Med domnevami o namenu izstopajo ugibanja o delovanju različnih kultov, o obrednih dajatvah in o možnosti obstoja starodavnega zdravilnega centra. Skrivnost dodatno poglabljajo najdbe kosti ljudi iz različnih delov sveta ter ostanki živalskih kosti, ki pričajo, da je bil Stonehenge najbolj obiskan v zimskem času. Seveda pa ne gre pozabiti niti na to, da so kamni očitno povsem skladni z gibanjem sonca v času poletnega in zimskega enakonočja ter z gibanjem lune.

Stonehenge s soncem
Stonehenge, obsijan s soncem; Wikimedia Commons

KOMENTIRAJTE