ARHITEKTURA STAREGA EGIPTA – GROBNICE

0
1137
ogledov
Arhitektura Starega Egipta Grobnice

Arhitektura starega Egipta je znana predvsem zaradi znamenitih piramid, še posebno Keopsove ali Velike piramide, ki slovi kot edino od Sedmih čudes antičnega sveta, ki se je ohranilo do danes. Vendar pa je arhitektura v tej stari civilizaciji zajemala veliko več kot le gradnjo piramid.

V nadaljevanju si preberite več o tipični arhitekturi starega Egipta, natančneje o tem, kako so gradili grobnice.

Kako so izgledale egipčanske grobnice?

Grobnice so bile namenjene pokopu mumificiranega trupla faraona, njegovih »zvestih« služabnikov in tudi običajnih ljudi. Grobnice so se gradile v skladu s takratnimi prepričanji o posmrtnem življenju. V času okoli 3.000 let pred našim štetjem je namreč veljalo prepričanje, da je življenje na zemlji zgolj začasno in da duša umrlega po smrti odpotuje v večno posmrtno življenje. Zaradi tega prepričanja je bilo zelo pomembno, da je bil pri gradnji grobnice duši omogočen nemoten prehod, kar je imelo seveda velik vpliv na takratno arhitekturo.

Prve egipčanske grobnice izhajajo iz časa Starega kraljestva oziroma združitve Egipta, ki se je zgodila pred več kot 5.000 leti. V tem času so bile pogoste predvsem »preproste« grobnice imenovane mastabe. Kasneje, v času Tretje dinastije (2780 – 2680 pr. n. št.), so se za grobnice uporabile prve piramide, ki so jih čez približno tisočletje, v času Srednjega kraljestva, nadomestile grobnice v kamnu.

Matsaba_notranjost
Notranjost ene od matsab v Egiptu; Wikimedia Commons.

Barvite hiše večnosti ali mastabe

Mastabe so bile dokaj preproste grobnice, imenovane tudi »hiše za večnost«. Na prvi pogled so izgledale kot preproste enonadstropne hiške brez oken, zgrajene iz, za tisti čas, običajne opeke iz blata. V notranjosti so skrivale številne prostore, ki so spominjali na dejansko egipčansko hišo. Številni prostori so zagotavljali dovolj prostora za dušo pokojnega in za darove.

Pomembnost pokojnika se je pogosto odražala v kompleksnosti notranjosti mastabe. Nekatere najbolj prestižne grobnice so imele v notranjosti pravi labirint soban, ki so bile okrašene z reliefi in poslikavami, z motivi iz vsakodnevnega življenja v Starem Egiptu ter iz idealiziranega posmrtnega življenja. Značilna so bila tudi »navidezna« vrata, ki so bila namenjena zgolj prehodu duš in so bila pogosto obrnjena proti Nilu, da je lahko duša po reki odpotovala v posmrtno kraljestvo.

Mastabe so bile sprva zelo barvite in so že od daleč privabljale poglede. Šele okoli 2.700 let pr. n. št. so začeli egipčanski graditelji sprejemati večje varnostne ukrepe za zaščito pokojnika – zunanjost grobnic je postala preprostejša, soba pokojnika pa je bila skrita globoko pod zemljo in ne več v dejanski mastabi.

Matsaba
Shema zgradbe kasnejše matsabe; Wikimedia Commons.

Znamenite piramide

Piramide so zagotovo najbolj značilna arhitektura Starega Egipta in celo zaščitni znak te starodavne civilizacije. Do sprememb pri načinu gradnje grobnic in nastanka piramid je prišlo že v času Tretje dinastije, vendar je bila gradnja piramid izpopolnjena med vladanjem Četrte dinastije (2680 – 2565 pr. n. št.). Sprememba se je pojavila predvsem zaradi prepričanja, da višina piramide dušo umrlega pripelje bližje bogu Ra, bogu sonca.

Med najbolj znane piramide spadajo tri piramide v Gizi, predvsem največja Keopsova piramida, ki je zaradi svoje velikosti pogosto imenovana tudi Velika piramida. Pravzaprav je večji del današnje Gize ogromno pokopališče. Poleg treh piramid, v katerih so pokopani predstavniki ene družine faraonov – dedek Keops, oče Khafra in sin Menkaure – se v velikem pokopališkem kompleksu nahaja tudi znamenita Sfinga in številni drugi objekti, ki so bili namenjeni pokopavanju drugih oseb ter dajatvam za umrle.

Piramida in Sfinga
Giza – piramida in znamenita sfinga; Wikimedia Commons.

V času vladanja Četrte dinastije je bilo v pokopališkem kompleksu v Gizi ustanovljeno tudi ogromno pokopališče mastab, v katerih so bili pokopani »običajni« ljudje, predvsem visoki svečeniki in izbranci faraona. Ti so imeli pomembno vlogo v posmrtnem življenju, saj naj bi tudi takrat skrbeli za dobrobit faraona.

Poznamo več vrst piramid

Kljub temu, da se ob omembi piramid praktično vsi najprej spomnimo na tradicionalno obliko Velike piramide, so imele piramide starega Egipta pravzaprav več različnih oblik. Prvi primer piramide predstavlja tako imenovana stopničasta ali Džoserjeva piramida. Njena oblika spominja na mastabe, zložene ena na drugo. Do danes so arheologi pod njen nastanek vpisali ime enega izmed najbolj znanih egipčanskih arhitektov (in domnevno tudi prvega poznanega genija) – Imhotepa.

Džoserjeva piramida
Stopničasta ali Džoserjeva piramida; Wikimedia Commons.

Kako se je nadaljeval razvoj gradnje piramid ni natančno znano, saj so mnogi faraoni umrli tako hitro, da njihove grobnice v obliki piramid niso bile dokončane. Prvo »pravo« piramido z zglajenimi stranicami predstavlja tako imenovana Rdeča piramida, zgrajena za prvega faraona Četrte dinastije, faraona Snefruja.

V kasnejših letih so piramide postale splošno sprejeta oblika grobnic in so jih za svoje zadnje počivališče uporabljali tako faraoni, kot drugi prebivalci Egipta. Zaradi tega je bilo do danes odkritih že več kot 110 piramid (nekateri viri poročajo celo o številu bližje 140), v naslednjih letih pa bi lahko številka zaradi napredka v tehnologiji še narasla.

Skrivne grobnice v skali

V času Srednjega kraljestva (2055 – 1650 pr. n. št.) so se v Egiptu začele pojavljati tudi grobnice v skali. Najverjetneje so te za svoja zadnja bivališča sprva uporabljali običajni prebivalci, šele kasneje tudi faraoni. Uporaba grobnic v skali je bila praktična predvsem iz vidika varnosti, saj so roparji vse pogosteje plenili velike piramide in mastabe ter motili umrle v njihovem večnem kraljestvu. Razmah grobnic v skali je sledil v času Novega kraljestva (1570 – 1085 pr. n. št.), ko se je pojavila tudi uradna služba obdelovalcev kamna, ki so delovali za faraona in so najverjetneje zaslužni za večino umetnin v znameniti Dolini kraljev. Na tem predelu je bilo do danes najdenih več kot 60 grobnic.

Dolina kraljev
Pogled na Dolino kraljev; Flickr.

Grobnice v skali so bile verjetno precej podobne mastabam. V njihovi notranjosti se je nahajajo več soban, ki so pogosto vodile daleč v podzemlje. Najbolj prestižna in poslikana je bila seveda pogrebna sobana, ki je bila pogosto zavarovana s številnimi preprekami, ki so onemogočale ali vsaj otežile dostop roparjem. Najbolj znameniti primerek grobnice v skali je zagotovo neverjetna grobnica faraona Tutankamona.

Egipčanske grobnice še vedno skrivajo številne skrivnosti in so predmet pogostih preučevanj. Z najnovejšimi odkritji smo vedno bližje razkritju načina gradnje teh antičnih zgradb, kar bi nam lahko ponudilo tudi odgovore o številnih drugih primerkih starodavne arhitekture.

KOMENTIRAJTE