NA OBISK VABI PLEČNIKOVA HIŠA

0
1163
ogledov
Plečnikova miza

Če ste letos kakorkoli spremljali slovensko arhitekturo, je bilo praktično nemogoče zgrešiti Plečnikovo hišo oziroma našega največjega arhitekta, Jožeta Plečnika. Leto 2017 je bilo namreč Plečnikovo leto, v sklopu katerega se je odvilo neverjetno število zanimivih arhitekturnih dogodkov, pogosto pa je vrata odprlo tudi njegovo prebivališče. Preberite si, kaj to skriva v notranjosti!

Domovanje Jožeta Plečnika

Redko se nam ponudi priložnost, da lahko pokukamo v domovanje koga, ki je s svojimi deli zaznamoval določeno obdobje ali kar celotno zgodovino. Osebni premeti mnogih znanih oseb so se do danes spremenili v neosebne muzejske zbirke, njihova duša se je izgubila med kupi papirjev in denarja, ki so bili povezani z njihovim lastništvom.

Na srečo iz žalostnega povprečja izstopa Plačnikova hiša. Ta je bila obnovljena med letoma 2013 in 2015, po dolgotrajnih pripravah in načrtovanju ter se je do danes spremenila v prijetno, vabljivo središče, v katerem je moč spoznati slavnega slovenskega arhitekta in se za trenutek postaviti v njegovo kožo.

Obnova je zahtevala čas

Kako komplicirana je bila obnova Plečnikove hiše je podrobneje zapisano na straneh Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je pri obnovi hiše igral ključno vlogo. Hiša, ki je na prvi pogled izgledala v precej dobrem stanju, jih je med obnovo večkrat (neprijetno) presenetila s svojo dotrajanostjo in pot do današnjega stanja je bila vse prej kot preprosta.

Na srečo je bilo mogoče hišo, v kateri se Jože Plečnik sicer ni rodil, temveč je v njej živel 36 let, od svoje vrnitve v Ljubljano, leta 1921, vse do svoje smrti leta 1957, urediti na enak način, kot je izgledala v času Plečnikovega življenja. Tako nas pred starim vhodom še vedno pozdravi neudobna sprejemna soba, sledita skromna kuhinja in spalnica ter »zimski vrt« v katerem so se nekoč zbirali študentje. Brez dvoma pa med vsemi sobami največ pozornosti pritegne arhitektova delovna soba.

Še posebno zanimivo je to, da je Plečnik pri prenovi hiše v veliki meri uporabil elemente in predmete, ki so mu ostali od drugih njegovih projektov. Tako se na sredi kuhinje nahaja veliko korito, ki bi moralo krasiti ljubljanske žale, v predprostoru in na vrtu so postavljeni neuporabljeni stebri, med njimi pa se skriva celo amfora, ki je bila namenjena okrasitvi Titovega paviljona na Brionih.

Dom arhitekture

Plečnikova hiša ima za sabo precej bogato zgodovino, ki se je začela že mnogo preden je bila končana najnovejša obnova in zaradi katere bi lahko hišo poimenovali kar dom arhitekture. Ne le zato, ker je v njej Jože Plečnik ustvaril nekatera najbolj prepoznavna dela, temveč tudi zato, ker je bila hiša vedno prijazna tudi do drugih ljubiteljev arhitekture.

V času, ko svet ni bil naklonjen arhitekturi in samosvojemu razmišljanju, so se v hiši zbirali mladi študenti arhitekte, ki jim je Jože Plečnik predaval in jim v svojem domovanju ponudi prostor, kjer so lahko nadaljevali z učenjem in ustvarjanjem. Že po arhitektovi smrti je bila hiša prepoznana kot pomembna dediščina naše države, čemur gre zahvala za veliko ohranjenost številnih osebnih predmetov Jožeta Plečnika. Ravno ti predmeti so bili povod za ustanovitev Muzeja za arhitekturo, ki je sicer danes nastanjen v gradu Fužine.

Že leta 1974 je Plečnikova hiša sprejela prve obiskovalce. Del hiše je bil namenjen pregledovanju skic in arhitekturnih zamisli, čemur je še danes namenjenih nekaj prostorov, ki so za obiskovalce zaprti. Tako hiša še danes ohranja del svojega pomena središča arhitekture, ki ga je nosila že v času Plečnikove življenja.

Kaj vse Plečnikova hiša skriva danes?

Danes se v Plečnikovi hiša nahaja več prostorov, namenjenih muzejskim zbirkam, v katerih so zbrana Plečnikova največja dela – tudi tista, ki se niso nikoli realizirala. Stalna muzejska zbirka Plečnik je namenjena predstavitvi Plečnika in njegovih del. V sosednji sobi se predvaja del 70-minut dolgega dokumentarnega filma Okna naj bodo bela, bela, čista o obnovi Plečnikove hiše in o življenju slovenskega arhitekta, v zgornjih nadstropjih je ureje prostor za začasne razstave (trenutno si je še mogoče ogledati razstavo Plečnik in voda: vodnjaki v mestu, ki bo razstavljena vse do 21.1.2018).

Poleg omenjenih prostorov se je vredno sprehoditi tudi po vrtu za Plečnikovo hišo. Ta priča o tem, kako dobra prijatelja sta bila z župnikom, ki je v času Plečnikovega življenja vodil sosednjo Trnovsko cerkev (med njima namreč ni bilo žive meje, saj »dobrih prijateljev ne bi smela ločevati meja«). Pa tudi obilo zelenja, premišljen vrt in čebelnjak ponujajo dober vpogled v misli velikega slovenskega umetnika.

Morda niste vedeli….

  1. Plečnikova hiša v Trnovem bi morala biti dom celotne družine – Plečnik je imel namreč še dva brata in sestro. Vendar pa se to ni zgodilo in z njim je krajši čas živel le njegov najmanjši brat.
  2. Jože Plečnik je bil rojen v kraju Gradišče. Na kraju njegove rodne hiše je postavljen spomenik, ki ga je zasnoval njegov učenec, Edvard Ravnikar.
  3. O življenju Jožeta Plečnika vemo precej, predvsem zaradi zbirke spominov Vinka Lenarčiča, Plečnikovega učenca, ki ga je vključil v precej svojih zapisov.
  4. Čeprav mu šola v mlajših letih ni šla od rok, je dobil štipendijo, s katero je lahko potoval po Italiji in Franciji ter spoznal različna arhitekturna dela. Ko se je vrnil, ga je navdušil arhitekt Oton Wagner, s katerim sta dolgo sodelovala.
  5. Jože Plečnik se ni nikoli poročil in ni imel otrok. Bil je globoko veren in pogosto tudi poln nasprotji.

V iztekajočem se letu 2017 in s tem tudi iztekajočem se Plečnikovem letu, je bil storjen velik korak na področju slovenske arhitekture in umetnosti, o čemer pričajo tudi številne arhitekturne razstave, ki so zaznamovale letošnje leto, pa tudi nova prizadevanja za zgraditev številnih del Jožeta Plečnika, tudi njegovega slavnega Narodnega parlamenta. V ospredje pa so se prebile tudi številne knjige o slovenski arhitekturi in velikemu arhitektu, kot so Večni arhitekt in Plečnikova Ljubljana ter najnovejša knjiga Plečnikova arhitektura v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE