KAJ JE GRAD, KAJ DVOREC IN KAJ PALAČA?

0
1344
ogledov
Grad-dvorec-palača

Pri pregledovanju »kraljeve« ali »grajske« arhitekture se pogosto srečamo z izrazi kot so grad, palača in dvorec, pri čemer so tovrstni izrazi pogosto uporabljani za, vsaj na videz, zelo podobne arhitekturne stvaritve. Kako torej vemo, kaj je grad, kaj dvorec in kaj palača?

Kaj je grad?

Grad ima v arhitekturi pravzaprav več pomenov, saj se uporaba tega izraza razlikuje glede na lokacijo, zgodovinski čas in karakteristike določene stavbe. Na območju Slovenije in sosednjih držav ima beseda grad bogato zgodovino. Sprva se je ta izraz uporabljal za poimenovanje preprostega pribežališča, ki je bil običajno obdan z obrambnim zidom, jarkom ali nasipom ter je služil za umik plemen v času napadov.

V srednjem veku se je iz tovrstnih pribežališč razvil »pravi grad«, če bi lahko tako poimenovali srednjeveške zgradbe, na katere ob omembi gradu danes pomisli največ oseb. V tem obdobju je izraz označeval večje stavbe v lasti fevdalnega gospoda. Te so bile namenjene stanovanju, upravnim nalogam in celo uradnemu sedežu gospode, hkrati pa so imele številne obrambne elemente, zaradi katerih so pogosto delovale kot trdnjave ali utrdbe.

Blejski grad
Blejski grad je glede na ohranjene zapise najstarejši grad v Sloveniji.

Dvor in dvorec

Izraza dvor in dvorec se pogosto uporabljata za opisovanje značilnih »kraljevskih« zgradb, ki so običajno postavljene na ravnini in se ponašajo z nekoliko prestižnejšo zunanjostjo in bogato notranjostjo, enako kot se za tovrstno arhitekturo uporablja tudi izraz palača. Vendar imata ta izraza tudi povsem drugačne pomene.

Izraz dvor se je nekoč uporabljal tako za poimenovanje ljudi, kot za poimenovanje stavbe. V prvem pomenu besede je označeval družino in bližnjo osebje kneza (danes se pogosteje uporablja izraz dvorjani). V drugem pomenu besede pa gre za oznako knežje rezidence. Zanimivo je, da je izraz dvor nekoč pomenil katerokoli stavbo, v kateri je bival knez in se je ta izraz za stalno rezidenco pričel uporabljati šele proti koncu srednjega veka.

Izraz dvorec, ki se danes pogosto uporablja kot pomanjševalnica besede dvor, pa ima v grajski arhitekturi zelo specifičen pomen. V 16. in 17. stoletju se je namreč običajna zasnova srednjeveškega gradu nekoliko spremenila in prišlo je do delitve na stanovanjski in na obrambni del gradu. Prvi je bil tako poimenovan dvorec, drugi pa utrdba.

Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg naj bi bil nekoč tudi poletna rezidenca.

Najbolj razkošna je bila palača

Poleg gradu in dvorca se pogosto srečamo tudi z izrazom palača. Praviloma s tem izrazom poimenujemo razkošnejše zgradbe, ki so krasile mesta in so v njih bivale premožnejše družine oziroma so bile namenjene javnim interesom (predvsem v kasnejših obdobjih).

Glavne razlike med gradovi, dvorci in palačami v Sloveniji je mogoče opazovati ravno v njihovi premožnosti. Med naštetimi so bile najbolj razkošne ravno palače, predvsem zaradi njihove lege in zgodovinskih obdobji, v katerih so bile grajene. Sledili so jim dvorci, ki pa se med seboj lahko precej razlikujejo. Običajno so bili najmanj razkošni ravno gradovi, saj so bili ti namenjeni tudi obrambni funkciji.

Seveda pa napisano ne velja za čisto vse gradove, v čisto vseh državah sveta. V veliki meri so bili primerki grajske arhitekture odvisni od obdobja, v katerem so bili zgrajeni oziroma od arhitekturnega sloga, katerega elementi so pri gradnji prevladovali. Mnogokrat pa so graščaki poleg gradov gradili tudi poletne rezidence.

Palača Schönbrunn
Znamenita dunajska palača Schönbrunn.

Poletne rezidence

Glede na zgornje opise in podobe gradov, ki jih srečujemo v Sloveniji, si najbrž lahko predstavljate, da življenje v gradu ni bilo najbolj udobno. Visoke, mrzle stene, majhna okna in pomanjkanje ogrevanja oziroma hlajenja so le nekatere lastnosti, s katerimi se ponaša večina (srednjeveških) gradov.

Ravno zaradi teh razlogov so bile med plemiči in kraljevimi družinami priljubljene poletne rezidence. To so bile razkošnejše in bolj udobne zgradbe, pogosto zgrajene na bolj »prijazni« in dostopni lokaciji ter pogosto obkrožene z velikimi vrtovi. V poletne rezidence so se plemiči običajno odpravili v času, ko je v državi vladal mir, ko ni bilo nevarnosti za vojne, v poletnih ali zimskih mesecih, v času, ko ni bilo potrebnih uradnih dolžnosti, pogosto pa tudi v času osebne stiske ali notranjih nesoglasji.

Med najslavnejše poletne rezidence sodita palača Schönbrunn in veličastni Versailles. V Sloveniji pa je kot poletne rezidenca nekaj časa služil Dvorec Štatenberg. Želite o gradovih, dvorcih in palačah izvedeti več? Prijavite se na naše e-novice!

Prijava Arhinet

KOMENTIRAJTE