RASTLINE V ARHITEKTURI ALI ARHITEKTURA RASTLINJA?

0
672
ogledov
Rastline v arhitekturi

Poleg tega, da je potrebno za prijetno življenje ali delo ustvariti primerne stavbe, iskati ustrezne rešitve, ko pride do materialov in pokazati določeno inovativnosti pri načrtovanju, je potrebno novi zgradbi mnogokrat dodati tisto zadnjo »piko na i«, prav pogosto v obliki rastlinja. Kakšno vlogo imajo torej rastline v arhitekturi?

Rastline in arhitektura

Včasih se zdi, da zelenje in arhitektura nimata prav veliko skupnega, posebno, če pomislimo na številne primere tega, da se je za razvoj mesta, velike nebotičnike ali povečanje parkirišča pred novo zgrajenim objektom posekalo gozdove in posegalo v naravo. A realnost je kljub temu drugačna. Zelene površine, naj si bo to manjši vrt pred hišo, velik park v mestu ali skromen drevored ob glavni promenadi, arhitekturo dopolnjujejo.

Drevored
Niti naseditev dreves ni tako preprosta kot izgleda.

Že skozi zgodovino so se arhitekti pogosto ukvarjali tudi z zunanjimi površinami, s prestižnimi vrtovi v okolici palač, s skromnimi zasebnimi vrtovi in velikimi javnimi parki. Vse za to, da bi okolica njihovo stvaritev poudarila, ji vdihnila dodatno življenje. Tako se je s časoma razvila posebna veja arhitekture – krajinska arhitektura, ki pa se danes sooča z nenavadnimi izzivi. Med njimi je tudi selitev »arhitekture rastlinja« v notranje prostore. Gre za tako imenovan »plantscaping«.

Krajinska arhitektura

Opis krajinske arhitekture je težji, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav izgleda, da gre za preprosto umestitev rastlin v prostore pred hišo, v park oziroma v katerikoli za to namenjeni prostor v mestu, je realnost bolj komplicirana. Krajinski arhitekt se pri svojem delu srečuje z unikatnimi izzivi, zaradi katerih mora imeti znanje številnih ved – botanike, vrtnarstva, geografije, ekologije, znanosti o tleh ter okoljske psihologije, pogosto pa se srečuje tudi z nenavadnimi zapleti, ki jih zakrivijo meteorne vode ali morda celo rudniki.

Glavni namen krajinske arhitekture je ustvariti naravni prostor, ki bo odgovarjal potrebam naročnika, ne glede na to, ali je to določena oseba ali skupnost, ter hkrati dopolnjeval obstoječe infrastrukture. Brez dvoma je krajinska arhitektura še vedno premalo cenjena in premalokrat upoštevana.

Krajinska arhitektura
Krajinska arhitektura je ključ do urejene okolice – še posebno kadar gre za velike parke.

Kaj je plantscaping?

Zanimivo je, da se je v zadnjem času na področju rastlinja v arhitekturi zgodil zanimiv premik. Pojavlja se nov trend, ki je bil v tujini poimenovan plantscaping. Gre dobesedno za vedo postavitve notranjih rastlin oziroma za ustvarjanje zelenih površin, ne pred nepremičnino, temveč v njej.

Notranji vrtovi, zeleni atriji, pa tudi že sama izbira notranjih rastlin, ki jih razporedimo po hiši, stanovanju ali pisarni, lahko močno vpliva na razpoloženje v tem prostoru. Rastline izboljšujejo zrak, vplivajo na naše počutje in imajo druge številne pozitivne učinke, med katerimi naj bi bilo celo izboljšanje spomina. Zaradi tega je zelo pozitivno, če rastline vključimo v svoje bivalne ali pisarniške prostore.

Plantscaping
Kakšno rastlinje se poda v določeno stanovanje ali “plantscaping”.

Kako točno pa naj bi to storili je vprašanje, ki ima mnoge napačne odgovore. Tako kot izbira pohištva, lahko tudi izbira rastlin povsem spremeni določen prostor. Natlačene rastline, veliki cvetovi ali previsoke trajnice, lahko povsem uničijo vzdušje v prostoru. Bi torej lahko rekli, da so rastline pomemben del arhitekture, ali morda kar, da gre za pravo arhitekturo rastlinja?

Za več skrivnosti o krajinski arhitekturi in primerni izberi notranjih rastlin, se prijavite na naše e-novice! V naslednjih tednih bomo objavili več zanimiv vsebin o teh tematikah.

Arhinet Prijava

KOMENTIRAJTE