ODKRIJTE POGREBNI KOMPLEKS V GIZI

0
552
ogledov
Pogrebni kompleks v Gizi
Avtor slike: Roderick Eime.

Giza je bila najpomembnejša nekropola v času 4. dinastije in danes predstavlja kraj, kjer se nahajajo najbolj slavne piramide, če ne kar najbolj slavni primerki egipčanske arhitekture nasploh. Kljub temu, da so piramide veličastne že samo po sebi, pa pogrebni kompleks v Gizi skriva še veliko več.

Kaj vse sestavlja pogrebni kompleks v Gizi?

Osrednji del pogrebnega kompleksa predstavljajo tri piramide – Keopsova ali Velika piramida, druga največja Kefrenova piramida ter manjša Mikerinova piramida. Seveda pa ne gre pozabiti še na eno veličastno arhitekturno posebnost, Veliko sfingo. Čeprav so bile vse tri glavne piramide zgrajene in zasnovane na podoben način, se med seboj nekoliko razlikujejo, njihove okolice pa skrivajo kar nekaj zanimivih najdb.

Pri »vstopu« v pogrebni kompleks se začno tri osrednje poti ali promenade, ki vodijo do vsake od piramid. V neposredni bližini Keopsove piramide se nahaja mastabno pokopališče sorodnikov Keopsa ter mastabno pokopališče njegovih cenjenih svečenikov. Seveda pa ne gre spregledat še manjših piramid, namenjenih kraljicam.

Kefrenova piramida pa je, namesto z mastabnimi pokopališči, obkrožena s sobanami za shranjevanje. Pred njo se je nekoč nahajal veličastni pogrebni tempelj. Daleč pred njo, povsem na začetku promenade, pa stojita osrednji tempelj ter slavita sfinga. Tretja, najmanjša, Mikerinova piramida pa je obkrožena z manjšimi piramidami za kraljice.

Pogrebni kompleks v Gizi
Zemljevid pogrebnega kompleksa v Gizi; Wikimedia Commons.

Zanimivo je, da so novejše raziskave odkrile sledi delavske vasi, ki se je nahajala nasproti velikih piramid. Med izkopavanji je bilo odkritih ogromno sledi, ki pričajo o tem, da življenje delavcev ni bilo tako naporno in temačno, kot so to predvidevali prvi raziskovalci. Pravzaprav je povsem verjetno, da so bili delavci zelo cenjeni in za svoje delo tudi dobro plačani.

Velika piramida

Keopsova ali Velika piramida je bila dolgo časa najvišja stavba sveta. Merila je okoli 140 metrov (sedaj je okoli 3 metre nižja) ter je imela prav tako dolgi spodnji stranici (tudi ti sta sedaj nekoliko krajši, saj je zgornja plast iz apnenca že pošteno načeta). Domneva se, da so pri gradnji Velike piramide uporabili 2.300.000 kamnitih blokov, ki so bili v povprečju težki več kot 2 toni.

V notranjosti Velike piramide

Notranjost Keopsove piramide vsebuje vsaj tri glavne sobane in kar nekaj drugih prehodov ter praznih prostorov, ki jih odkrivamo šele sedaj – enega so raziskovalci s pomočjo sodobne tehnologije odkrili šele novembra.

Glavni vhod, ki se nahaja na severni strani piramide in je postavljen kar 15 metrov nad tlemi, se odpira v koridor, ki vodi neverjetnih 18 metrov v globino in se vmes deli na dva dela. Ena stran vodi do nedokončane podzemne pogrebne sobane, druga do velike dvorane, kjer nas čaka ponovna delitev. Od tu se lahko odpravimo do kraljičine pogrebne sobane. Na koncu velike dvorane se odpre nekakšna predsoba ali preddverje, ki vodi v kraljevo pogrebno sobano, ki je s stenami iz granita prav poseben pogled za vsakega obiskovalca.

Velika Piramida Notranjost
Notranjost Velike Piramide; Wikimedia Commons.

Sobana je bila izropana že v času antike, kljub temu, da so vhod vanjo varovali trije ogromni kamniti bloki. Kraljeva sobana je »pokrita« z devetimi granitnimi kockami, ki so težke okoli 400 ton. Nad njimi je pet prostorov, ki verjetno služijo lajšanju pritiska gromozanske teže preostale piramide.

Iz kraljeve pogrebne sobane vodita dva manjša jaška, podobna jaškoma, ki sta bila odkrita tudi v kraljičini sobani. Čeprav so bili vsi jaški poimenovani »prezračevalni jaški«, so bili verjetno bolj kot s prezračevanjem povezani s prehodom duše v onostranstvo.

Okolica Velike piramide

Čeprav si je težko predstavljati, da bi karkoli izgledalo bolj impresivno kot Velika piramida, bi to prav lahko veljalo za piramidni pogrebni tempelj, če bi se ta ohranil do današnjega dne. Sodeč po zapisih, naj bi bil tempelj impresivne velikosti, pol stebrov in hieroglifov. Glavni deli so bili iz bazalta in apnenca.

Pri pregledu okolice Velike piramide pa ne gre spregledati treh manjših piramid, ki so pripadale kraljicam Henutsen, Meritetis in Hetepheres. Tretja piramida, namenjena Keopsovi materi, Hetepheres je podrobneje opisana v nadaljevanju. Tukaj je bila odkrita tudi Keopsova druga piramida. Posebnost kompleksa so ostanki zbirališča čolnov, ki naj bi umrlemu služili za prehod v posmrtno življenje.

Grobnica kraljice Hetepheres

Pohištvo_kraljice_Hetepheres
Grobnica kraljice Hetepheres; Wikimedia Commons.

Manjša piramida, namenjena kraljici Hetepheres, je edinstvena grobnica pogrebnega kompleksa v Gizi (in tudi preostalega Egipta), saj ni bila izropana in se v njej nahaja precej različnih elementov, ki pričajo o tem, kako premožne so bile grobnice kraljev 4. dinastije.

V notranjosti kraljičine grobnice je bila odkrita čudovita zbirka pohištva, od katerega se so sicer ohranili »le« številni zlati deli, polni najrazličnejših razkošnih detajlov. Poleg pohištva je bil v grobnici odkrit tudi prazen sarkofag, poleg njega pa pogrebne posode, v katerih so bili shranjeni kraljičini notranji organi. Tako sarkofag, kot pogrebne posode, so bili izdelani iz čudovitega alabastra ter okrašeni z najrazličnejšimi motivi.

Kefrenova piramida

Če se boste kdaj znašli pred samimi piramidami, vas bo verjetno presenetilo, da je Kefrenova piramida na prvi pogled večja od Velike piramide. Razlog je, da je nekoliko dvignjena in zgrajena pod malenkost drugačnim kotom, zaradi česar deluje večja kot dejansko je.

Notranjost te piramide je precej bolj skromna ali pa vsaj slabše raziskana. Osrednji prostor predstavlja sobana, v kateri je bil odkrit rdeč sarkofag, brez napisov. Tudi pred to piramido je nekoč stal pogrebni tempelj, dolg več kot 100 metrov, poln raznovrstnih srebrov in kipov ter s petimi kapelami in z notranjim svetiščem. Do danes se je ohranilo le malo sledov.

Je pa v precej boljšem stanju drugi tempelj, ki je morda celo najbolje ohranjen tempelj celotnega starega Egipta. Tempelj, ki je bil zgrajen iz ogromnih blokov granita, se ponaša z neverjetno natančnostjo in ga je nekoč krasilo 23 kipov Kefrena, ki so bili obsijani z nenavadno svetlobo, ki je pronicala preko stebrov.

Kefrenova_piramida
“Vhod” pred Kefrenovo piramido; Wikimedia Commons.

Velika Sfinga

Na glede na lepoto in dodelanost templjev, pa se danes ne morejo primerjati z najbolj znamenito strukturo, ki poleg piramid krasi pogrebni kompleks v Gizi – Veliko Sfingo. Gre za prvi egipčanski kraljevi kip takšne velikosti. Čeprav sfingo obkrožajo najrazličnejše teorije, so Egiptologi mnenja, da je bila zgrajena zgolj zaradi velike količine materiala, ki je ostal po gradnji piramid.

Sicer se je oblika sfinge že pred gradnjo Velike Sfinge pojavljala v številnih zgradbah starega Egipta, a tokrat je bilo prvič, da je šlo za tako ogromen objekt, ki nosi podobo Kefrena. Med nogami Sfinge se nahaja tudi »kamen obljube« iz časa okoli 1400 – 1350 pr. n. št. Danes je sfinga deležna rednih renovacij in vzdrževanja, saj ji je v preteklosti grozila resna nevarnost zrušenja.

Mikerinova piramida

Mikerinova piramida izhaja iz obdobja okoli 2532 – 2503 pr. n. št. in je zadnja od treh slovitih piramid pogrebnega kompleksa v Gizi. Je precej manjša od svojih velikih »sosed«, a gre kljub temu za zanimivo zgradbo, ki izmed vseh treh še najbolj bega raziskovalce.

Nikomur namreč ni povsem jasno, zakaj je piramida tako majhna in zakaj je bil pri gradnji uporabljen granit in ne le apnenec, kot je bilo to običajno pri drugih piramidah. Nič manj skrivnostna pa ni niti notranjost te piramide. V njeni notranjosti je namreč cela zmešnjava najrazličnejših arhitekturnih in umetnostnih slogov, ki izhajajo iz časa prejšnjih in celo kasnejših dinastij. Nenavadno kompliciran je tudi labirint prehodov, ki vodijo v notranjost in podzemlje piramide.

Mikerinova piramida
Manjša Mikerinova piramida s tremi piramidami za kraljice; Wikimedia Commons.

Čeprav je bila v Mikerinovi piramidi najdena lesena krsta s truplom, je ta ponudila več vprašanj kot odgovorov. Stil krste je namreč značilen za kasnejše dinastije, odkrite kosti pa izhajajo celo iz precej kasnejšega časa krščanstva.

Vas zanima več? Prijavite se na naše e-novice in bodite obveščeni o aktualnih objavah!

Arhinet Prijava

KOMENTIRAJTE