KOGA UPODABLJA VELIKA SFINGA?

0
1229
ogledov
Velika sfinga

Na samem začetku velikega pogrebnega kompleksa v Gizi obiskovalce pozdravi ena izmed najbolj ikoničnih struktur starega Egipta, Velika sfinga. Ogromen spomenik, ki ima nenavadno obliko levjega telesa in neznanega človeškega obraza, še danes odpira številna vprašanja o pomenu, namenu in gradnji.

Velika sfinga pravzaprav ni sfinga

Veliko sfingo obkroža kar nekaj nenavadnih dejstev. Na prvega naletimo že pri samem poimenovanju. Zanimivo je, da najbolj slavna sfinga na svetu tehnično pravzaprav sploh ni sfinga. Izraz sfinga se je namreč praviloma uporabljal za poimenovanje nekoliko drugačnih božanstev, ki izhajajo iz grške mitologije in imajo žensko glavo, levje telo ter običajno tudi krila. Obraz egipčanske sfinge pa je moški, zaradi česar gre pravzaprav za tako imenovano androsfingo.

Naslednja zanimivost, ki obkroža Veliko sfingo, je njena podoba. Kljub temu, da bi moralo biti dokaj enostavno ugotoviti, kdo je sfingo postavil (vsaj glede na to, da gre za izjemno velik spomenik, ki ima precej dobro ohranjen obraz, najverjetneje svojega graditelja), njej avtor še danes ni znan. Mnogi Egiptologi vztrajajo, da je obraz Velike sfinge podoben graditelju Velike piramide, Keopsu.

Glede na to, da Velika sfinga leži v neposredni bližini Velike piramide, bi bila to tudi najbolj logična razlaga. Sfinge so bile namreč pogosto uprizorjene kot varuhi grobnic in ne bi bilo čudno, če bi tudi v tem primeru sfinga varovala piramido. Vendar pa so nekatere raziskave vodile do suma, da je Velika sfinga nastala precej pred Veliko piramido. Tovrstne trditve temeljijo na eroziji, ki je močno načela njeno zunanjost in je najverjetneje posledica obilnega deževja. A to se je v Egiptu končalo že dobrih tri tisoč let pred gradnjo piramid v Gizi.

Do danes je teorij o Veliki sfingi skoraj toliko, kot je ljubiteljev skrivnostnega Egipta. Zaenkrat se kot najbolj verjetna graditelja Velike sfinge omenjata Keopsova potomca, Kafra ali Džedefru (okoli 2600 let pr. n. št.). Obraz sfinge naj bi uprizarjal Keopsa.

Obraz velike sfinge
Obraz velike sfinge naj bi predstavljal Keopsa, čeprav se s tem mnogi ne strinjajo.

Zakaj je nastala sfinga?

Kot že omenjeno, gradnja sfing v starem Egiptu ni bila redka. V mnogih templjih in grobnicah lahko srečamo zelo različne uprizoritve mešanice levjega telesa in glave drugih živali ali ljudi. Posebno pogoste so bile mešanice levjega telesa in ovnove glave (imenovane kriosfinge), ki so, med drugim, krasile tudi ogromno promenado v templju v Karnaku.

Vendar pa točen namen Velike sfinge ni znan, prav tako ni znano, s katerim imenom so jo naslavljali stari Egipčani. Edini zapis, ki ponuja vsaj nekaj informacij o skrivnostni skulpturi je stela, poimenovana »Dream Stele«, iz časa faraona Tutmoza IV (okoli 1390 pr. n. št.), ki je med noge Velike sfinge namestil ploščo z zapisom o svojem nasledstvu v vrsti faraonov. Na tej steli se pojavlja tudi del imena Keopsa, kar bi lahko pomenilo, da je bila Velika sfinga postavljena prav v njegov spomin.

Dream Stele
Reprodukcija “Dream Stele” iz časa Tutmoza IV: Vir: Captmondo, Wikimedia Commons.

Egiptologi predvidevajo, da je bila Velika sfinga nekoč nekakšna oblika templja. Levje telo je najverjetneje uporabljalo boginjo Sekmet, zaščitnico faraonov in vojne ter sončno božanstvo. Na glavi sfinge se nahaja kraljevo okrasje, ki takšno teorijo podpira.

Kako je potekala gradnja?

Zgornjo teorijo podpira tudi dejstvo, da Velika sfinga na svoji ogromni površini nima niti enega zapisa. Zakaj je to pomembno? Stari Egipčani so verjeli, da lahko oseba v onostranstvu preživi le, če je nekje v grobnici zapisano njeno ime. Zelo malo verjetno je torej, da bi bila Velika sfinga grobnica, saj bi bila v tem primeru verjetno dobro označena.

O sami gradnji Velike sfinge ni ohranjenih nobenih zapisov ali podatkov, kljub temu, da so bili odkriti nekateri zapisi o gradnji drugih objektov v pogrebnem kompleksu v Gizi. Tako je tudi s samo gradnjo povezanih več teorij. Najglasnejša je ta, da je bila sfinga zgrajena zgolj zaradi ostanka materiala, ki je delavcem ostal od gradnje Velike piramide.

So pa novejša raziskovanja pokazala, da so delavci najverjetneje zapustili kraj gradnje. V bližini sfinge je bilo najdenih precej kosov orodja, pa tudi kamniti bloki iz apnenca, ki dajejo vtis, da so delavci na določeni točki preprosto odvrgli svoje orodje in zapustili gradbišče. Iz tega izhaja teorija, da sfinga ni bila nikoli dokončana oziroma teorija, da je imela sfinga nekoč drugačno obliko, kot jo ima danes.

Ne glede na to, ali je bila Velika sfinga dokončana ali ne, gre za izjemen arhitekturni dosežek. Kip, ki je dolg kar 73 metrov in na najvišji točki meri več kot 20 metrov, predstavlja največji kamniti spomenik Egipta, pa tudi enega izmed največjih na svetu.

Velika sfinga leta 1880
Velika sfinga je bila dolga stoletja zakopana v pesku; National Media Museum, Wikimedia Commons.

Deset stvari, ki jih o Veliki sfingi niste vedeli

  1. Velika sfinga je bila nekoč pobarvana. Raziskovalci so odkrili sledi rdeče, rumene in modre barve.
  2. V osemdesetih letih so bile opravljene raziskave, ki so pokazale, da se v Veliki sfingi nahajata dva velika prostora. Vendar pa je stanje sfinge preveč slabo, da bi lahko potrdili, ali so podatki točni ali ne.
  3. Kljub številnih zgodbam o tem, kako je sfinga izgubila svoj nos, tega pravzaprav nihče ne ve. Najbolj pogosto se krivi Napoleonove vojake, ki naj bi nos odstrelili s topom, a je iz skic iz časa pred Napoleonom razvidno, da je bila sfinga že takrat brez nosa.
  4. V bližini sfinge je bila odkrita njena brada. Zanimivo je, da je bila ta kipu dodana kasneje in se je tudi precej hitro odlomila.
  5. V zgodovini je bila sfinga deležna številnih obnov. Vreme je njeno zunanjost močno načelo, zaradi česar so se v zadnjih desetletjih znanstveniki posvetili temu, da bi našli učinkovito zaščito za njeno površino. To jim še ni uspelo.
  6. Vse do sredine 19. stoletja je bila Velika sfinga zakopana v pesek do takšne višine, da je bila vidna samo njena glava. Šele sodobni Egiptologi so sprožili obsežna izkopavanja njenega telesa.
  7. Pred Veliko sfingo je stal tempelj. Danes je obnovljen in sestavljen iz štiriindvajsetih stebrov.
  8. Sfingo bi 100 delavcev, ki bi delali v običajnem »egipčanskem tempu« gradilo tri leta.
  9. Obstajajo teorije, da sta velika sfinga in Velika piramida povezani z dolgim podzemnim hodnikom. Ta naj bi skrival številne skrivnosti in vodil do pomembnih odkritji. Tovrstna dognanja je še dodatno podžgalo pomembno odkritje iz leta 2015 – odkritje grobnica Ozirisa. Če gre verjeti različnim teorijam zarote, naj bi ta grobnica vsebovala prehod do planeta, iz katerega so prišli naši predniki. Če gre verjeti skeptikom, gre za povsem običajno sobano, ki ima zgolj mitološki pomen. V vsakem primeru pa je odkritje presenetilo raziskovalce. Mnogi trdijo, da gre za grobnico, kakršne v Egiptu še niso videli.
  10. Podobno kot piramide, tudi Velika sfinga sovpada z nekaterimi astrološkimi pojavi. Če v času enakonočja stojite pri vzhodni niši boste opazili, da se sonce poravna z ramami sfinge in nato s severno stranjo Kafrove piramide. V tistem trenutku postaneta senca sfinge in senca piramide ena sama silhueta.
Notranjost in podzemlje Velike sfinge
Tako naj bi izgledala notranjost oziroma podzemlje Velike sfinge. Slike so last avtorja Paganini in so bile objavljene na strani Ancient Code.

KOMENTIRAJTE