SEDEM ARHITEKTURNIH ČUDES SREDNJEGA VEKA

0
700
ogledov
Sedem arhitekturnih čudes srednjega veka

Verjetno ste že slišali za sedem čudes antičnega sveta. Vendar pa to še zdaleč ni edini seznam različnih čudes, ki obstaja na našem planetu. Bolj realno je reči, da imajo različne institucije in različni avtorji povsem svoje sezname ter da je teh skoraj neomejeno število. V nadaljevanju si oglejte nekoliko »modernejši« seznam arhitekturnih čudes srednjega veka.

Arhitekturna čudesa srednjega veka

Povedano čisto po pravici, seznam sedem arhitekturnih čudes srednjega veka pravzaprav ne izhaja iz srednjega veka. Za razliko od seznama sedmih čudes antičnega sveta, ki izhaja iz časa slavnega zgodovinarja Herodutusa, iz okoli 140 let pred našim štetjem, so bili raznovrstni seznami o srednjeveških arhitekturnih dosežkih napisani precej po dejanskem srednjem veku.

V zgodovini lahko najdemo številne tovrstne sezname. Kar nekaj jih je naslovljenih z naslovi kot so »Čudesa srednjega veka«, »Neverjetna arhitektura srednjega veka« ali »Navdušujoča arhitektura srednjega veka«, med seboj pa imajo bolj malo skupnega. Kljub temu pa predstavljajo zanimiv vpogled v to, katere zgradbe so najbolj impresionirale naše prednike. In seznam arhitekturnih čudes, ki so se na tovrstnih seznamih najpogosteje znašli, si lahko ogledate v nadaljevanju.

Katakombe Kom El Shoqafa, Aleksandrija

Ko pride do odkritji, ki se skrivajo pod našimi nogami se pogosto zdi, da je pod zemljo povsem unikaten svet, ki le čaka na to, da ga odkrijemo in raziščemo. In takšen vtis dajejo tudi katakombe, odkrite v Aleksandriji.

Katakombe Kom El Shoqafa predstavljajo zanimivo mešanico egipčanske, grške in rimske kulture. V njih so bili odkriti trije sarkofagi iz časa med 2. in 4. stoletjem našega štetja, vendar pa so bila poleg njih tudi trupla ljudi iz živali iz kasnejših obdobji. Poleg sarkofagov se v grobnici nahaja tudi »Dvorana konjev«, v kateri so bile odkrite številne kosti konjev cesarja Karakala.

Katakombe Kom El Shoqafa
Katakombe Kom El Shoqafa so polne nenavadnih odkritji; avtor: Asiatologist; Wikimedia Commons.

Kolosej, Rim

Veličastni kolosej v Rimu predstavlja največji amfiteater, ki je bil kadarkoli zgrajen. Velikanska umetnina je bila zgrajena v zgolj osmih letih (gradnja je potekala med letoma 72 in 80 našega štetja), čeprav je bilo kar nekaj izboljšav dodanih kasneje, med letoma 81 in 96. V koloseju je bilo dovolj prostora za med 50.000 in 80.000 gledalcev.

Kljub temu, da je veličastni Kolosej danes delno uničen, še vedno priča o številnih tragedijah, zgodbah in dosežkih, ki so se odvijali v njegovi notranjosti. Na osrednjem prizorišču so namreč potekali številni zanimivi dogodki – od gladiatorskih bojev, do uprizoritev dramskih del. Nekaj časa pa naj bi bil oder prilagojen celo za uprizoritev bojev na vodi.

Kolosej Rim
Slavni Kolosej v Rimu ni več popolnoma ohranjen; avtor: Diliff, Wikimedia Commons.

Kitajski zid, Kitajska

Kitajski zid je brez dvoma ena izmed najbolj ikoničnih arhitekturnih stvaritev človeštva. Neverjetno dolgi zid, ki se razteza po severni meji starega kitajskega cesarstva, predstavlja nenavaden objekt, zgrajen iz mešanice kamna, opeke, zemlje in lesa ter drugih materialov.

Novejše meritve so razkrile, da je celoten Kitajski zid dolg 8.850 kilometrov, med katerimi je okoli 6.529 metrov dejanskega zidu, okoli 2.232 metrov pa predstavljajo naravne ovire (kot so različni hribi in prelazi). Kitajski zid je nastajal skozi več obdobji kitajske zgodovine, z začetkom gradnje v tretjem stoletju pred našim štetjem. Od prvotnega zidu je sicer ostalo precej malo sledi, saj je današnja podoba posledica rednega vzdrževanja in pogostih dopolnitev iz kasnejših obdobji.

Kitajski zid
Slavni Kitajski zid sodi med največje arhitekturne presežke človeštva; avtor: Ahazan, Wikimedia Commons.

Hagija Sofija, Istanbul

Hagija Sofija ali Cerkev svete Božje modrosti je brez dvoma ena izmed najbolj poznanih bazilik oziroma mošej na svetu. Čudovita zgradba je bila nekoč patriarhalna bazilika, kasneje preurejena v mošejo, že vse od leta 1935 pa se v njej nahaja muzej.

Veličastna Hagia Sofija predstavlja enega izmed najlepših, če ne celo najlepši, primerek bizantinske arhitekture. Gradnja se je začela leta 532 našega štetja, končana je bila pet let kasneje, kar 1.000 let pa je bizantinska umetnina veljala za največjo katedralo sveta (vse do zgraditve Seviljske katedrale). Kljub temu, da je na stavbi najbolj opazna kupola, ne gre zanemariti prečudovite notranjosti, v kateri se nahajajo najrazličnejši vzorci iz marmorja.

Hagija Sofija
Veličastna Hagija Sofija predstavlja enega izmed najlepših primerkov bizantinske arhitekture; avtor: Arild Vågen, Wikimedia Commons.

Poševni stolp v Pisi, Italija

Poševni stolp v Pisi je brez dvoma ena izmed glavnih znamenitosti Italije. Nekoliko neobičajni stolp, ki se je začel nagibati že v času gradnje, je bil zasnovan v 12. stoletju. Verjetno so bili graditelji precej presenečeni, ko so med samo gradnjo opazili, da se ena stran stolpa počasi nagiba, za kar je bila kriva neprimerna, premehka podlaga. Najverjetneje je to tudi glavni razlog, da je gradnja potekala kar 199 let!

Danes je slavni stolp stabiliziran, kar je posledica številnih ukrepov iz 20. in 21. stoletja. Poševni stolp v višino meri kar 56,67 metrov (na najvišji točki), medtem ko je druga stran okoli meter nižja. Trenutno se nagiba pod kotom 3,99 stopinj, čeprav je bil v preteklosti ta kot še nekoliko večji. Do opazovalne ploščadi vodi 296 stopnic, v njegovi notranjosti pa se skriva 7 zvonov.

Poševni stolp Pisa
Znameniti Poševni stolp v Pisi se je začel nagibati že v času gradnje; avtor: Saffron Blaze, Wikimedia Commons.

Porcelanski stolp, Nanjing

Nenavadni Porcelanasti stolp, ki krasi mesto Nanjing na Kitajskem, predstavlja eno od manj znanih arhitekturnih čudes srednjega veka. Stolp je bil prvotno zgrajen v 15. stoletju, vendar je bil v veliki meri porušen okoli 400 let kasneje. Danes lahko tako občudujemo zgolj repliko originalnega stolpa.

Porcelanasti stolp je bil v času gradnje ena izmed največjih zgradb na Kitajskem, z višino okoli 79 metrov. Poleg višine pa se je stolp lahko pohvali še s kar nekaj drugimi nenavadnimi lastnostmi – izdelan je bil iz opeke iz porcelana, do njegovega vrha je vodilo 184 stopnic, ki so bile razdeljene v devet nadstropji, na vrhu stolpa je stal zlati ananas, po celotni višini pa naj bi iz stolpa viselo kar 140 svetilk, ki so ga osvetljevale s čudovito svetlobo.

Porcelanasti stolp Nanjing
Porcelanasti stolp, ki ga vidimo danes, je le replika originalnega stolpa iz porcelana; avtor: StóriTómas, Wikimedia Commons.

Stonehenge, Anglija

Za zadnji arhitekturni presežek, nad katerim so se navduševali tudi v srednjem veku, pa ste zagotovo že slišali – gre namreč za znameniti Stonehenge. Precej zanimivo je, da so že naši predniki vedeli, da je skupina netipičnih kamnov, ki so zloženi v nekoliko nenavaden krog, prav tako posebna kot na primer stolp iz porcelana ali ogromni kolosej.

Ja, Stonehenge je s svojo podobo in številnimi skrivnostmi, ki ga obkrožajo, že od nekaj deležen velikega zanimanja in nič ne kaže, da bo v prihodnost kaj drugače – vsaj do časa, ko bodo razkrinkane vse njegove skrivnosti.

Stonehenge sedem čudes
Skrivnosti Stonehenge navdušuje že stoletja; avtor: TheDigitalArtist, Pixabay.

Poleg opisanih arhitekturnih primerkov so se na različnih seznamih arhitekturnih presežkov iz srednjega veka znašle tudi številne druge umetnine. Med temi si posebno omembo zaslužijo predvsem: Citadela Kairo, Opatija Cluny, Stolnica Ely in Taj Mahal.

KOMENTIRAJTE