ARHITEKTURA PRVIH VISOKIH KULTUR

0
784
ogledov
Arhitektura prvih visokih civilizacij
Mesopotamian lion on Ishtar Gate of Babylon, Pergamon Museum, Berlin; avtor: Andy Hay; flickr.

Arhitektura tako imenovanih prvih visokih kultur, ali prvih civilizacij, predstavlja zanimivo mešanico dodelanih arhitekturnih elementov in zgodovinskih zapisov o mistični krajih, ki še čakajo na svoj epilog. Spoznajte osnovne značilnosti arhitekture prvih visokih kultur!

Katere so prve visoke kulture?

Z nazivom prve visoke kulture (ang. Cradle of civilization) označujemo tiste civilizacije, ki so v času zadnjih tisočletji pred našim štetjem dosegle določeno stopnjo kulturne in urbane razvitosti. Te civilizacije predstavljajo pomembno ločnico med prazgodovino in srednjim vekom, predvsem zaradi njihovega razvoja na področju mestnega in urbanega življenja, zaradi uporabe pisave, razvoja agrikulture in lastništva živali, gradnje monumentalnih spomenikov in javnih zgradb ter določene razvitosti umetnosti na splošno, pa tudi zaradi hierarhije družbe, če izpostavimo le nekatere ključne značilnosti.

V slovenski literaturi se izraz uporablja predvsem za poimenovanje civilizacij, ki so nastale v času okoli 3.500 let pred našim štetjem, ob velikih rekah, kot so Nil, Evfrat in Tigris ter ob Rumeni reki. Običajno govorimo predvsem o civilizacijah, kot so: stari Egipt, prve civilizacije na območju Mezopotamije in o antični Kitajski. Medtem lahko v angleških virih vse pogosteje zasledimo tudi omenjanje starega Japonskega kraljestva ter Amerike pred Kolumbom oziroma čas Mezoameriških kultur. Med kasnejše velike civilizacije pa lahko uvrstimo še Palestino, Perzijo, Fenicijo ter Hetitski imperij. Prvim visokim civilizacijam časovno sledijo pomembne antične kulture – predvsem stari Grki in Rimljani.

Arhitektura na področju Mezopotamije

Mezopotamija je območje med rekama Evfrat in Tigris, na predelu današnjega Iraka, Kuvajta, Sirije, manjšega dela Turčije in Irana. Na tem predelu so se v času bakrene dobe razvile prve civilizacije – Sumerska, Babilonska in Asirska. Ravno to so tiste civilizacije, ki se najpogosteje omenjajo kot prve visoke kulture sveta.

Ko pride do življenja in arhitekture na območju Mezopotamije, je veliko znanja o tistih časih zavitega v precejšnjo mero skrivnosti. Ne le, da je potrebno na tem območju opraviti obsežna arheološka izkopavanja, ki bodo razkrila prave informacije o takratnem življenju, še vedno gre za vojno območje, kar seveda močno otežuje kakršnekoli raziskave. Poleg tega so številni zapisi iz časa teh civilizacij nenavadna mešanica mistike in resničnosti, kar pogosto otežuje prepoznavanje zgodovinskih dejstev ter dejanskih značilnosti življenja v takratnem času.

Arhitektura na področju Mezopotamije se je od ljudstva do ljudstva razlikovala, a je vseeno mogoče govoriti o nekaterih skupnih značilnosti. Velja, da se je v Mezopotamiji prvič razvil urbanizem, veda o načrtovanju mest in, čeprav arhitekti kot takšni niso obstajali, je bilo gradbeništvo smatrano za pomembno znanje, ki so ga ljudem posredovali bogovi.

Značilna je bila uporaba na soncu sušene opeke, ki pa je bila precej neobstojna, zaradi česar so se mnoge stavbe čez čas porušile oziroma jih je bilo potrebno redno obnavljati. Praviloma so prebivalci stavbe po določenem času popolnoma porušili in na istem mestu zgradili nove stavbe. Ker materiala starih stavb niso odmaknili, so nastali značilni teli, mesta pa so bila čez čas nekoliko dvignjena.

Babilonska arhitektura

Iz obdobja babilonskega kraljestva (okoli 4.000 – 1.250 pr.n.št.) je ohranjenih kar nekaj arheoloških ostankov, ki pričajo o zelo raznolikih arhitekturnih presežkih takratnega časa. Na srečo je iz tega obdobja ohranjenih tudi precej zapisov, na podlagi katerih je bilo mogoče izdelati velike rekonstrukcije veličastnih babilonskih templjev, ki so poglede privabljali predvsem zaradi uporabe barvitih glinenih materialov ter so jih krasili dodelani reliefi.

Za osrednji arhitekturni presežek veljajo Babilonski vrtov, eno od sedmih čudes antičnega sveta, za katere pa še vedno ni povsem znano, ali so zares obstajali. Poleg teh je potrebno omeniti tudi značilne ziggurate.

Babilonski viseči vrtovi
Tako pa naj bi izgledali Babilonski viseči vrtovi; avtor: Maarten van Heemskerck, Wikimedia Commons.

Sumerska arhitektura

Za čas Sumerskega kraljestva (okoli 3.100 let pr.n.št.) je bil značilen pojav urbanizma oziroma pojav mesta kot samostojne gradbene oblike s specifičnimi lastnostmi. Tako je bilo mesto razdeljeno na različna okrožja (na primer stanovanjski, komercialni in upravni del), med katerimi so vodile transportne ulice in transportni kanali.

Med osrednje arhitekturne dosežke sodi mesto Uruk, tako zaradi same zasnove mesta, kot tudi zaradi posameznih arhitekturnih presežkov, med katerimi si posebno omembo zaslužijo predvsem templji, na primer tempelj Eana.

Sumerska arhitektura
Rekonstrukcija tipične oblike templja – zigurat; avtor: wikiwikiyarou; Wikimedia Commons.

Asirska arhitektura

Asirsko kraljestvo se je razvilo predvsem proti koncu drugega tisočletja pred našim štetjem in prevzelo mnoge elemente predhodnih civilizacij tega področja. Tudi za arhitekturo asirske civilizacije so bili značilni barviti elementi in izjemni reliefni okrasi, manjkali pa niso niti samostoječi objekti.

Osrednji primerki arhitekture in umetnosti so arheološki ostanki iz mesta Dur-Šarukin, ki je bil nekoč glavno mesto kraljestva. Arheologi so odkrili številne zanimive motive, kot so krilati levi in biki s človeškimi glavami. Sledi pa kažejo tudi na obstoj stopničastih piramid, na gradnjo obokov ter celo na gradnjo kupol.

Asirska arhitektura
Rekonstrukcija mesta Dur-Šarukin; avtor: Wright, John Henry; Wikimedia Commons.

Arhitektura starega Egipta

Arhitektura starega Egipta si na področju preučevanja arhitekture antičnih civilizacij zasluži prav posebno mesto, predvsem zaradi najbolj opazne od vseh arhitekturnih posebnosti – piramid. Egipčanske grobnice so sicer le ena izmed številnih posebnosti arhitekture antičnih civilizacij, a so do danes pridobile prav poseben status.

Tudi sicer je arhitektura starega Egipta polna zanimivih elementov, veličastnih templjev in skrivnostih grobnic. Posebno pozornost si zaslužijo številni elementi egipčanske arhitekture, ki so se skozi zgodovino na poseben način razvijali in spreminjali ter so skupaj ustvarili pomembne dele ene izmed najbolj odmevnih zgodovinskih civilizacij.

Sfinga
Zagotovo najbolj znan od vseh egipčanskih templjev – Sfinga. Avtor:
Roderick Eime.

Arhitektura drugih zgodnjih civilizacij

Poleg že opisanih civilizacij, ki veljajo za prve visoke kulture, je vredno omeniti tudi druge kulture, ki so v približno enakem času nastajale na drugih delih sveta. Med temi je zagotovo najbolj znamenita Kitajska (od 1.500 pr.n.št. vse do 19 st. n.št.), preseneča pa tudi arhitektura iz časa zgodnje in klasične Indije (med 300 pr.n.št. do 1750 n.št.), nenavadna antična Japonska (6. st. pr.n.št. do 19. st. n.št.) ter arhitektura še vedno skrivnostnih Mezoameriških kultur (900 pr.n.št. do 1532 n.št.).

V kasnejših zgodovinskih obdobjih so se pojavile nove civilizacije – predvsem Palestina, Perzija, Fenicija ter Hetitski imperij. Tem so sledile tako imenovane »neprave« prve civilizacije, med katere se uvrščata klasična Grčija in veličastni Rimski imperij.

Arhinet Prijava

KOMENTIRAJTE