PRVI ARHITEKT SVETA: IMHOTEP

0
942
ogledov
Kipec Imhotepa
Imhotep statue; Metropolitan Museum of Art, Wikimedia Commons.

Ko pride do zgodovine arhitekture in ugotavljanja kaj predstavlja prva arhitekturna dela, je zgodba vse prej kot preprosta. Nič drugače pa ni niti pri ugotavljanju kdo so bili prvi arhitekti in kako je njihovo delo potekalo. V številnih virih lahko zasledimo, da je prvi arhitekt sveta Imhotep, egipčanski vezir. Pa je to res?

Kdo je bil Imhotep?

Imhotep je živel v času okoli 2630 let pred našim štetjem. Čeprav o njem in njegovem življenju ne vemo veliko, je tisto malo kar vemo ravno prav skrivnostno in nenavadno, da se je za vedno vpisalo v zgodovino. Povsem verjetno je, da je večina tega, kar danes menimo da vemo o »slavnem arhitektu« pravzaprav povsem napačno.

Imhotep, katerega ime je pomenilo »On ki prihaja v miru«, je verjetno odraščal kot povsem običajen Egipčan, ki pa se je zahvaljujoč svojemu znanju in sposobnostim prebil med najbolj ugledne prebivalce starega kraljestva. Povsem verjetno je, da se je njegova »poslovna« pot začela v templju, kjer je delal kot duhovnik.

Morda je kasneje postal visoki duhovnik, ki je zaradi svojih številnih sposobnosti in obsežnega znanja napredoval vse do položaja visokega vezirja kralja Djoserja. Zahvaljujoč manjšemu spomeniku, ki je bil odkrit v bližini stopničaste piramide vemo, da je bil Imhotep vezir, arhitekt, izumitelj, astrolog in faraonov glavni minister, navedenih pa je tudi nekaj drugih njegovih nazivov, ki pričajo o tem, da je šlo za zares izjemno in vsestransko osebo, ki bi ji brez težav nadeli vzdevek genija.

Prvi bog medicine

Najbolj zanimivo je, da se je Imhotep v zgodovino vpisal tudi kot začetnik medicine. Čeprav pri njegovih številnih znanjih to ni nič posebno nenavadnega, je izredno zanimivo, da se je ta naziv prvič pojavil šele v zapisih, ki so nastali okoli 2.000 let po njegovi smrti.

Gre za zapis imenovan Papirus Edwina Smitha. V preprostem papirusu je zapisanih skoraj 100 anatomskih terminov in opisanih 48 poškodb z načini njihovega zdravljenja. Zapisi so bili datirani v čas okoli 1600, a so povsem verjetno prepisi starejšega besedila, ki bi lahko bilo delo samega Imhotepa. Zanimivo je, da vsebujejo bolj malo magije in so opisani dejanski pristopi za zdravljenje poškodb, vključno z vprašanji, ki se jih še danes zastavlja pri sprejemu bolnikov s poškodbami (na primer kako je poškodba nastala, kje se pojavlja bolečina in podobno).

Papirusi Edwina Smitha
Papirusi Edwina Smitha; avtor: Jeff Dahl, Wikimedia Commons.

Čeprav ni nobenih dejanskih dokazov, ki bi kazali na to, da se je Imhotep kdaj ukvarjal z zdravljenjem, je bilo znanje magije in zdravilnih urokov v tistem času dokaj običajno ter bi najverjetneje sodilo med osnovna znanja osebe na tako visokem uradnem položaju.

Še bolj nenavadno je nadaljevanje zgodbe slavnega Imhotepa. V njegovo čast je nastal kult, zahvaljujoč kateremu je bil v času, ko so Perzijci zavzeli Egipt, leta 525 pr. n. št., Imhotep razglašen za boga. Praviloma je pridobil naziv prvega boga medicine, čeprav se v nekaterih virih omenja naziv boga znanja in medicine ter celo boga znanosti, medicine in arhitekture. S tem je postal tudi en izmed le dveh Egipčanov, ki sta bila razglašena za božanstvo (druga oseba je bil Amenhotep, še en slavni egipčanski arhitekt).

Kako se je končalo življenje velikega genija ni znano. Pokopan naj bi bil v grobnici, ki jo je zasnoval sam in je skrita nekje v Sakari ter zaenkrat ostaja neodkrita.

Imhotep in arhitektura

Kljub temu, da Imhotep velja za najbolj slavnega egipčanskega arhitekta, je prepričanje, da je prvi arhitekt sveta, napačno. Pravzaprav je ta naziv bolj primeren za njegovega očeta – Kaneferja. Kanefer je nosil naziv »vodje konstrukcije« in je prvi arhitekt, ki ga poznamo po imenu. Čeprav danes ne vemo praktično ničesar o njegovem življenju ali delu, je povsem verjetno, da je bilo njegovo življenje v marsičem podobno Imhotepovemu.

Vendar pa je Imhotep kljub vsemu močno spremenil arhitekturo in ključno zaznamoval prihodnost umetnosti in gradnje. Je namreč prvi človek, ki mu je uspelo pri gradnji uporabiti kamen na povsem unikaten način. Njegovo slavno delo, stopničasta piramida, je prvi v kamnu grajeni monumentalni primerek ter prvi arhitekturni spomenik v modernem pomenu besede.

Stopničasta piramida
Stopničasta piramida; avtor: David Berkowitz, flickr.

Stopničasta piramida, ki jo je zasnoval za kralja Djoserja, je najverjetneje le eno od njegovih del. Zelo verjetno je, da je Imhotep služil vsem kraljem tretje dinastije. Piramidi kraljev Sekhemkheta in Kabe sta bili zasnovani podobno kot Djoserjeva stopničasta piramida, a sta oba kralja umrla še preden sta bili dokončani. Le ugibamo lahko, ali bi šlo v primeru dokončanja za kompleksa, še imenitnejšima od stopničaste piramide.

Naslednji veliki egipčanski arhitekt je bil Senmut, vendar pa je njega prizadela precej drugačna usoda kot njegovega prednika, ki ga danes pozna cel svet. Kljub temu, da je bil strasten arhitekt, ki je delal predvsem za kraljico Hačepsut in je zasnoval nekatere najbolj slovite arhitekturne primerke starega Egipta, tudi svetišče Deir-el-Bahariju, je bilo njegovo ime po smrti izbrisano iz vseh njegovih del.

Prva arhitektura iz kamna

Stopničasta piramida je brez dvoma eno od tistih arhitekturnih del, ki so za vedno spremenili način gradnje. Osnovna ideja Imhotepovega dela izhaja iz preproste in nezahtevne konstrukcije, ki je značilna za prastaro egipčansko grobnico, mastabo. Pravzaprav gre za enostavno zlaganje mastab ene na drugo tako, da so tvorile podobo trikotnika, s čimer je dosegel poseben ponavljajoč vzorec, ki se je poganjal do neba. Stopničasto piramido so postopoma povečevali in izpopolnjevali.

Pri pregledu stopničaste piramide je potrebno omeniti še eno posebnost egipčanske arhitekture. Ta je bila namreč v svoji osnovi precej toga in ni dovoljevala velikega spreminjanja in umetniške svobode. Določeni so bili nekateri vzorci, ki so imeli svoj božanski pomen in brez katerih v monumentalni arhitekturi praktično ni šlo.

In Imhotepu jih je kljub povsem drugačnemu materialu uspelo ohraniti, preurediti in vključiti v naslednjo stopnjo egipčanske arhitekture. V kamnu je poustvaril vse tisto, kar je bilo prej izdelano iz blata in blatne opeke – vzorce, zasnovo, napise in arhitekturne elemente. Pri tem pa je bilo brez dvoma potrebnega precej eksperimentiranja.

Več o stopničasti piramidi.

KOMENTIRAJTE