PET NAJLEPŠIH KATEDRAL ZA DNEVNI IZLET

0
1075
ogledov
Pet najlepših katedral za dnevni izlet

Veličastne katedrale in velikanske bazilike imajo v arhitekturi prav posebno mesto. Dolgo je bila namreč ravno vera osrednji del življenja naših prednikov in ni bilo čudno, da so morali ravno cerkveni objekti najbolj izstopati in pritegniti največ pozornosti. Preverite pet najlepših katedral, katerih ogled predstavlja odličen dnevni izlet.

Katedrala sv. Štefana, Dunaj

Katedrala sv. Štefana ali Stephansdom, ki krasi središče Dunaja, ni le najpomembnejša in najbolj poznana cerkev Dunaja, temveč tudi najbolj pomembna gotska stavba v državi. Današnja podoba katedrale je nastajala več stoletji, vse od sredine 12. stoletja, že pred tem pa so na istem mestu stale kar tri manjše cerkve.

Kljub temu, da je sama katedrala izredno zanimiva in se lahko pohvali z mnogimi čudoviti detajli, sta posebne omembe vredna dva arhitekturna elementa. Prvi je veličastni južni stolp, visok 137 metrov, ki je pravi simbol avstrijske prestolnice. Njegov dvojnik, severni ali Orlov stolp, ni bil nikoli dokončan. Drugi element pa je izredno barvita streha, ki jo krasi kar 230.000 barvitih ploščic, ki na eni strani tvorijo obliko orla, simbola Habsburžanov.

Katedrala sv. Štefana
Katedrala sv. Štefana je čudovita tudi v notranjosti.

Firentinska katedrala, Firence

Firentinska katedrala ali Cattedrale di Santa Maria del Fiore sodi med najlepše primerke italijanske arhitekture. Gradnja te velikanske cerkve, ki jo krasi značilna kupola, se je pričela proti koncu 13. stoletja in je bila strukturno dokončana 140 let kasneje. Danes je uvrščena na seznam UNESCO svetovne dediščine.

Načrt za velikansko katedralo je oblikoval Arnolfo di Cambio. Velikanska katedrala se razprostira na kar 8.300 kvadratnih metrih, njena najvišja točka pa je središče kupole, ki meri izjemnih 114,5 metrov. Ravno velikanska kupola je bila tisti element, ki je pri gradnji povzročal največ sivih las – zaradi odmika od tradicionalnega načina gradnje je bilo namreč potrebno najti nov način postavitve kupole. Do rešitev se je dokopal arhitekt Brunelleschi in kupola še danes velja za eno izmed prvih renesančnih del Italije.

Firentinska katedrala
Znamenita Firentinska katedrala.

Milanska katedrala, Milan

Milanska katedrala ali Milanska stolnica oziroma Duomo di Milano je druga največja cerkev v Italiji, takoj za Baziliko sv. Petra v Vatikanu. Je čudovit primerek za Italijo nekoliko neobičajnega gotskega stila, z elementi številnih drugih arhitekturnih stilov, ki ustvarjajo nenavadne umetniške presežke vidne tako na zunanji podobi, kot v notranjosti katedrale.

Gradnja katedrale, ki je posvečena Mariji Kristusovega rojstva (Santa Maria Nascente), se je začela leta 1386. Dela so se nato nadaljevala dolga stoletja, vse do začetka leta 1965, ko večina virov beleži uradni zaključek del. V času gradnje je pri tem velikanskem projektu sodelovalo skoraj 80 različnih arhitektov in inženirjev.

Milanska katedrala
Milanska katedrala je redek primer gotske arhitekture v Italiji.

Zagrebška katedrala, Zagreb

Čeprav je Zagrebška katedrala precej manjša in manj veličastna od prej omenjenih katedral, si brez dvoma zasluži omembe in obiska. Tudi v tem primeru gre za čudovit primerek gotske arhitekture, kjer pa prav tako ne manjka elementov drugih arhitekturnih stilov.

Zagrebška katedrala ali Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava je največja cerkev na Hrvaškem in ena izmed najvišjih stavb Zagreba. Gradnja katedrale se je začela v začetku 12. stoletja in bila zaključena leta 1217, vendar pa je bila kasneje večkrat prenovljena, predvsem zaradi poškodb med vojnami in zaradi velikega potresa, ki je Zagreb prizadel leta 1880.

Zagrebška katedrala
Tudi Zagrebška katedrala je vredna obiska; avtor: Suradnik13, Wikimedia Commons.

Ljubljanska stolnica, Ljubljana

Čeprav ne sodi med največje in najbolj izstopajoče katedrale sveta, je tudi Ljubljanska stolnica ena izmed lepših katedral v naši bližini. Gradnja Stolnice svetega Nikolaja se je začela leta 1701 in bila končana že pet let kasneje, z izjemo zidane kupole, ki je bila dodana leta 1841. Sodi med bolj pomembne primerke baročne arhitekture naše države ter slovi predvsem po čudoviti notranjosti in kiparskih delih.

Že pred današnjo stolnico se je na taistem mestu nahajala manjša cerkev. Ta je bila pred gradnjo nove cerkve porušena, zanimiv pa je podatek, da so pri gradnji nove stolnice apno mešali z vinom, v želji, da bi bili zidovi trdnejši in trajnejši. Načrt za stolnico je pripravil en izmed opaznejših rimskih arhitektov takratnega časa, Andrei Pozzu.

Ljubljanska stolnica
Ljubljanska stolnica slavi predvsem po čudoviti notranjosti; avtor: Pedro Szekely, Wikimedia Commons.

KOMENTIRAJTE