Piano nobile

0
129
ogledov
Piano nobile
Primer prostora, ki bi ga lahko poimenovali z nazivom piano nobile. Gre za notranjost italijanske vile Villa Reale di Milano. Avtor: Andrea Conti, Wikimedia Commons.

Piano nobile ali »nadstropje za plemiče« oziroma »bel étage« (francosko) je bilo običajno večje stanovanje v prvem ali drugem nadstropju velike hiše. Zelo pogosto se je pojavljalo v hišah, ki so bile zgrajene v slogu renesanse, v različnih delih Evrope (predvsem Franciji in Italiji, pa tudi Angliji, Nemčiji (v Nemčiji se je pojavljal tudi tako imenovani Beletage, ki je imel enako funkcijo) in drugod).

Prvo ali drugo nadstropje hiše je bilo tako običajno najbolj »prestižen« del hiše – ker ni bilo dvigal, ni bilo smiselno, da bi bila stanovanja v višjih nadstropjih, poleg tega je prvo nadstropje nudilo dober razgled in je bilo dovolj dvignjeno, da ga nista dosegla umazanija in hrup ulice.

Piano nobile je običajno sestavljala nekakšna sprejemna soba in nekaj večjih prostorov, medtem ko so bili v enem nadstropju višje urejeni bolj intimni in mirni prostori za plemiško družino.

Ponekod je bil prisoten tudi sekundarni piano nobile, ki je bil lociran v naslednjem nadstropju. Pogosto je bil kopija spodnjega nadstropja, a z manjšimi sobami. V notranjosti je bila pogosta prestižna okrasitev in dekoracija, pri zunanjosti so bile pomembne zunanje stopnice.

Kasneje, v času 18. in 19. stoletja, se je pričel izraz piano nobile uporabljati za poimenovanje prestižnejših nadstropji v ameriških in angleških stavbah, ki so nastale v obdobju obuditve renesanse.

KOMENTIRAJTE